Družinska mediacija

Kaj je mediacija?

Mediacija je način alternativnega reševanja sporov, s katerim se lahko izognemo dolgotrajnim in zamudnim sodnim postopkom. Je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev spora.

Kdo so mediatorji?

Mediatorji so nevtralne osebe, ki skrbijo za to, da proces mediacije poteka konstruktivno in vodi k skupnemu iskanju rešitve. Mediatorji morajo za pridobitev naziva opraviti izobraževanje in se uvrstiti na t. i. seznam (družinskih) mediatorjev.

Na seznam mediatorjev se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • je poslovno sposobna,
  • ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
  • ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu prve stopnje,
  • je opravila izobraževanje za mediatorja po programu določenem v Pravilniku o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku.

Kaj je družinska mediacija?

Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma družinskim članom. Je učinkovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.

Za reševanje kakšnih sporov je primerna družinska mediacija?

Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.

 
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema:

  • ki imata dober odnos, želita pa razrešiti določena sporna vprašanja;
  • ki želita izboljšati ali rešiti odnos;
  • ki sta na robu ločitve.

Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema v procesu razhajanja oz. ločevanja (ločitvena mediacija).

Reševanje sporov med bivšimi partnerji.

Reševanje sporov ali spornih vprašanj med:

  • starši in odraslimi otroci,
  • brati in sestrami,
  • starši in najstniki,
  • med drugimi sorodniki.

Reševanje drugih sporov ali spornih vprašanj, ki vplivajo na družino:

  • med družino in drugimi osebami (rejniki, skrbniki, posvojitelji …),
  • med družino in organizacijami, ki skrbijo za njihovega člana (dom za ostarele, VDC …),
  • spori med družno in institucijami, ki posegajo v njeno življenje,
  • drugi spori, ki vplivajo na družino.

Reševanje sporov ali spornih vprašanj glede:

  • kakovosti odnosa,
  • delitve dela in odgovornosti,
  • skrbi in vzgoje otrok,
  • razdelitve skupnega premoženja,
  • dediščine,
  • skrbi za ostarelega starša,
  • vodenja družinskega podjetja.

Mediacija se lahko izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij.

Mediacija pred in po sodnem postopku

Mediacija pred in po sodnem postopku se izvaja pri pristojnem centru za socialno delo. Če center za socialno delo iz upravičenih razlogov mediacije ne more zagotoviti ali ne more zagotoviti, da bo izvedena v predpisanem roku, se mediacija izvaja pri enem od zunanjih izvajalcev mediacij, ki so uvrščeni na seznam pri ministrstvu, pristojnemu za družino.

Mediacija se pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije izvaja tudi na predlog strank. V tem primeru stranki oziroma stranke same izberejo enega od zunanjih izvajalcev mediacije s seznama. Če se stranke glede izbire zunanjega izvajalca mediacije ne sporazumejo ali če izbrani mediator ni na razpolago, določi zunanjega izvajalca mediacije center za socialno delo.

Mediacija pri centru za socialno delo se izvaja v prostorih centra za socialno delo.

Zunanji izvajalec mediacije izvaja mediacijo v svojih prostorih. Ob predhodnem soglasju centra za socialno delo se lahko mediacija izvede tudi v drugih prostorih.

Mediacija med sodnim postopkom

Mediacija med sodnim postopkom se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Sodišče lahko predlog strank oziroma udeležencev postopka, ki soglašajo, da se opravi poskus mediacije, zavrne in ne prekine sodnega postopka, če v postopkih, ki se nanašajo tudi na otroka, meni, da prekinitev ne bi bila v korist otroka.

Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji v okviru programov, ki jih sprejmejo in uveljavijo sodišča v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Poteka lahko kot sodišču pridružen oziroma kot s sodiščem povezan program, lahko pa poteka tudi povsem neodvisno od sodišča in sodnih postopkov.

Kako se mediacija začne?

Stranka, ki predlaga mediacijo, o svojem predlogu po elektronski poti obvesti mediatorja in sočasno sporoči kontakte druge stranke ter kratek opis zadeve oz. spora.

Kakšni so lahko zaključki mediacije?

Mediacija se lahko zaključi s sklenitvijo sporazuma, izjavo o neuspešni mediaciji ali umikom soglasja.

»Vzpostaviti dober odnos pomeni znati vstopiti v svet drugega, mu dati občutek, da ga razumemo in da sva močno povezana.«

Viri: