Posameznice in posamezniki, ki menijo, da jim je država kršila katero od človekovih pravic, določenih v veljavnih mednarodnih pogodbah, se lahko, ob izpolnitvi v nadaljevanju navedenih pogojev, pritožijo mednarodnim pogodbenim odborom Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN), ki nadzirajo uresničevanje mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic. Mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in odbori, ki nadzorujejo njihovo uresničevanje predstavljajo:
- Odbor za človekove pravice glede kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;
- Odbor proti mučenju glede kršitev ̌človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;
- Odbor za odpravo rasne diskriminacije glede kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;
- Odbor za odpravo diskriminacije žensk glede kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;
- Odbor za otrokove pravice glede kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Konvencije o otrokovih pravicah, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter
- Odbor za pravice invalidov glede kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Konvencije o pravicah invalidov.
Pritoži se lahko:
– vsakdo, ki je žrtev kršitve človekovih pravic, ali
– zastopnik žrtve ali skupine žrtev kršitev ččlovekovih pravic, ki vloži pritožbo v njihovem imenu in predloži pisno soglasje vsake žrtve, ki jo želi zastopati. Velja opozoriti, da v primeru sorodstvenih vezi, posameznik lahko zastopa žrtev brez pisnega soglasja, če le tega oseba, ki jo zastopa ne more dati (razlog za odsotnost pisnega pooblastila je potrebno obrazložiti).
Vendar pa pritožbe ni mogoče vložiti anonimno. Sam postopek pred mednarodnimi pogodbenimi obori ni javen, t.j. z izjemo končne odločitve, ki vsebuje med drugim tudi povzetke stališč strank. V primeru, da svojih osebnih podatkov ne želite razkriti lahko zaprosite nadzorni odbor (v tem primeru vam svetujemo, da to storite čim prej).
Pred samo vložitvijo pritožbe na mednarodne pogodbene odbore pristojne za nadzor nad uresničevanjem s strani Slovenije ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, je potrebno izčrpati vsa notranja pravna sredstva. To pomeni da morate svoj konkreten posamičen zahtevek sprva predložiti nacionalnim sodiščem in prejeti končno odločbo s strani hierarhično najvišjega sodišča. Mednarodni pogodbeni odbor lahko kljub ne-izčrpanju notranjih pravnih sredstev vseeno sprejme pritožbo v primeru, da notranja pravna sredstva države niso učinkovita, niso na voljo ali postopki trajajo neupravičeno dolgo.
Prav tako pritožbe ne moremo istočasno poslati različnim mehanizmom za človekove pravice, saj pritožba v tem primeru ne bo obravnavana (tako v primeru, da pritožbo vložimo, oziroma da že teče postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravic (v nadaljevanju: ESČP) ali drugim odborom, drug odbor pritožba ne bo obravnaval).
Prav tako odbor sme obravnavati pritožbe glede tistih zadev, za katere se je prej prepričal, da o njih še ni bilo odloč̌eno v drugem mednarodnem postopku, na primer pred ESČP ali drugim mednarodnim ali regionalnim pritožbenim organom. Glede na prakso mednarodnih pogodbenih odborov to pomeni, da ESČP ali drug mednarodni oziroma regionalni pritožbeni organ o zadevi ni obrazloženo vsebinsko odločil.
Pritožba mora prav tako zaobjemati posamično zahtevo glede konkretno zatrjevanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz posamične mednarodne pogodbe. To pomeni, da s samo navedbo kršitve člene posamične mednarodne pogodbe, že t.i. izberemo mednarodni pogodbeni odbor. Mehanizem tako onemogoča pritožbo glede splošnega stanja, ki krši človekove pravice, vloženo v imenu splošne, ne-konkretizirane skupine oseb.
Pritožimo se lahko le zoper državo. Saj je država podpisnica mednarodnih pogodb, ki jo zavezujejo k določenim ravnanjem.
Prav tako je pomembno da pritožbo vložimo čim prej po izčrpanju notranjih pravnih sredstev oziroma po zaključku drugega mednarodnega postopka, če ni prišlo do vsebinske odločitve drugega mednarodnega organa (obstajajo pa tudi nekatere izjeme od tega primera).
Pred Odborom za človekove pravice, Odborom za odpravo rasne diskriminacije in Odborom za otrokove pravice pa lahko v nekaterih primerih predložitev po daljšem obdobju povzroči, da zadevni odbor zadevo šteje za nedopustno:
– po mnenju Odbora za človekove pravice lahko zamuda pomeni zlorabo pravice do pritožbe, č̌e je predložena po petih letih od izčrpanja notranjih pravnih sredstev ali po treh letih od zaključka drugega postopka mednarodne preiskave ali reševanja, razen če obstajajo razlogi, ki upravičujejo zamudo ob upoštevanju vseh okoliščin pritožbe.
– v četrtem odstavku 14. člena Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki zavezuje Odbor za odpravo rasne diskriminacije, je določeno sledeče: “če vlagatelj peticije ne doseže zadovoljive rešitve pri organu, ki je bil ustanovljen ali določen po 2. odstavku tega člena, ima pravico, da v roku šestih mesecev zadevo s sporočilom predloži Odboru”;
– točka h 7. člena Izbirnega Protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede komunikacije otrok z Odboroma za otrokove pravice določa:”Odbor razglasi sporočilo za nedopustno, če ni predloženo v enem letu po izčrpanju notranjih pravnih sredstev, razen če predlagatelj dokaže, da v tem času sporočila o kršitvi ni bilo mogoče predložiti”.
Prav tako je pomembno da se je kršitev oziroma okoliščina za pritožbo zgodila po tem, ko je država sprejela pritožbeni mehanizem za mednarodno pogodbo, na podlagi katere se pritožujete.
Sama pritožba mora biti prav tako pisna, saj je tudi celoten postopek pred mednarodnimi pritožbenimi odbori le pisen. Pritožba mora biti tako napisana v enem od delovnih jezikov sekretariata: angleščini, francoščini, ruščini ali španščini. Dokumente v drugih jezikih je treba prevesti ali povzeti v naštetih jezikih. Zato je potrebno razmisliti tudi o stroških prevoda. Dejstva morate predstaviti v kronološkem vrstnem redu, vključno s pravnimi sredstvi, ki ste jih uporabili. Pojasniti morate, kako dejstva v vašem primeru razkrivajo kršitev posameznih členov mednarodne pogodbe. Uporabite lahko vzorčne obrazce za pritožbe.
Vir:
- Center za človekove pravice, Varuh človekovih pravic Reppublike Slovenije, Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne pogodbene odbore združenih narodov, Varuhov kratki vodič, Ljubljana, 2020.
