Premoženjska razmerja med partnerjema, ki sta sklenila partnersko zvezo, ureja Družinski zakonik. Le-ta partnerjema ponuja dve možnosti:
- Partnerja na področju premoženja ostaneta pasivna in s tem zanju stopi v veljavo zakoniti premoženjski režim.
- Partnerja se lahko odločita, da s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izbereta in določita vsebino njunega premoženjskega režima.
Zakoniti premoženjski režim pride v poštev za vse partnerje, ki ne sklenejo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru se premoženje partnerjev deli na skupno premoženje partnerjev (to je vse premoženje, ki sta ga partnerja pridobila z delom v času trajanja sklenjene partnerske zveze) in na posebno premoženje vsakega izmed partnerjev (sem spada premoženje, ki ga je partner »prinesel« v sklenjeno partnersko zvezo, kot tudi premoženje, ki ga je partner pridobil neodplačno v času trajanja sklenjene partnerske zveze, kot na primer darila in dedovanje).
Svoj premoženjski režim, ki se razlikuje od zakonitega,partnerja določita s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja partnerske zveze kakor tudi za primer razveze. Vsebino pogodbe izbereta svobodno, v skladu z lastnimi željami, za pomoč pa se je priporočljivo obrniti na odvetnika ali na drugega pravnega strokovnjaka. Pogodba, ki jo skleneta bodoča partnerja začne učinkovati z dnem sklenitve partnerske zveze ali z dnem (po sklenitvi partnerske zveze), ki ga določita v sami pogodbi.
Skupno premoženje partnerjev
V primeru, da se partnerja, ki sta sklenila partnersko zvezo, nista dogovorila drugače, zanju velja zakonit premoženjski režim, ki ga določa Družinski zakonik. Le-ta loči med skupnim premoženjem partnerjev in posebnim premoženjem vsakega izmed partnerjev.
Skupno premoženje sestavlja vse premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja partnerske zveze. Delo pomeni tako tisto delo, ki je vir dohodka, kot tudi drugo dejavnost partnerja, ki je namenjeno zadovoljevanju različnih potreb družine, gospodinjska opravila, varstvo in vzgoja otrok, vzdrževanje premoženja ter druga pomoč partnerju.
V skupno premoženje spadajo na primer plača, plačila na podlagi pogodb o delu, avtorski honorar, nagrade v zvezi z delom in podobno. Skupno premoženje pa predstavljajo tudi denarna sredstva pridobljena s kreditom, ki ga partnerja (ali en izmed njiju) odplačujeta od svoje plače, ali pa stvar, ki je bila kupljena s kreditom (stanovanje, avto …).
Skupno premoženje je tudi tisto premoženje partnerjev, ki je bilo pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. To pomeni, da v skupno premoženje spada tudi neka stvar ali pravica, ki je bila kupljena z denarjem, ki je del skupnega premoženja partnerjev.
Upravljanje in razpolaganje ter delež na skupnem premoženju
Skupno premoženje partnerjev pripada partnerjema skupaj.
Ko govorimo o lastnini to na primer pomeni, da je lastnina na stvari (npr. na avtomobilu), ki jo partnerja pridobita v času trajanja sklenjene partnerske zveze z delom ali odplačno, skupna lastnina in ne njuna solastnina. Delež vsakega izmed partnerjev na avtomobilu tako ni določen (za razliko od solastnine, kjer bi njun delež bil določljiv). Posledično razpolaganje s posameznimi deli avtomobila ali drugega skupnega premoženja za življenja partnerjev ni mogoče.
V primeru smrti partnerja pa partnerska zveza preneha in pride do delitve skupnega premoženja. Prav tako pa se lahko partnerja kadarkoli dogovorita za razdelitev skupnega premoženja.
Partnerja upravljata in razpolagata s skupim premoženjem skupno in sporazumno. To pomeni, da lahko partner, ki se npr. ni strinjal s prodajo skupnega stanovanja, zahteva razveljavitev pogodbe, ki je bila sklenjena med drugim partnerjem in kupcem in sicer v primeru, da je ta kupec vedel, da je stanovanje v skupni lastnini in da soglasja o razpolaganju ni bilo.
Drugače pa je v primeru skupne premičnine manjše vrednosti in v primeru opravljanja rednih pravnih poslov (to so pravni posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari). V teh primerih se domneva, da ima partner soglasje drugega partnerja s čimer je takšno upravljanje skupnega premoženja olajšano.
Razdelitev skupnega premoženja
Družinski zakonik določa, da se skupno premoženje partnerjev razdeli v dveh primerih;
Če njuna sklenjena partnerska zveza preneha. To se zgodi v primeru ločitve, v primeru razveljavitve partnerske zveze, če en izmed partnerjev umre ali če je razglašen za mrtvega.
Skupno premoženje pa se razdeli tudi med trajanjem partnerske zveze na podlagi sporazuma, ali na predlog enega izmed partnerjev, če do sporazuma med njima ne pride, nakar premoženje razdeli sodišče.
Pred fizično delitvijo skupnega premoženja med vsakega izmed partnerjev pa je treba določiti deleže na premoženju. O višini deležev se partnerja lahko dogovorita ali pa o višini na zahtevo odloči sodišče. Šteje se, da sta deleža na skupnem premoženju enaka, partnerja pa lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Kriteriji za določitev višine deleža so med drugim sledeči: dohodek partnerjev, pomoč drugemu partnerju, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, skrb za ohranitev premoženja in delo za povečanje premoženja. To pomeni, da lahko partner, ki ima sicer nižji dohodek, z npr. gospodinjskimi opravili dopolni svoj prispevek do polovičnega deleža na skupnem premoženju, lahko pa polovični delež tudi preseže. Treba je poudariti tudi, da se neznatna razlika v prispevkih posameznega partnerja k skupnemu premoženju (recimo v razmerju 60:40) ne upošteva.
Ob delitvi skupnega premoženja pa se partnerju na njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo še tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegovega poklica ali druge dejavnosti, ki mu omogočajo pridobivanje dohodka. Enako velja tudi za predmete, ki so namenjeni izključno osebni rabi enega izmed partnerjev in so del skupnega premoženja.
Posebno premoženje
Posebno premoženje vsakega partnerja v sklenjeni partnerski zvezi je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo partnerske zveze. Med posebno premoženje pa spada tudi premoženje, ki ga partner pridobi neodplačno med trajanjem partnerske zveze, to vključuje predvsem dedovanje in darila. Stanovanje, ki kupljeno v času trajanja partnerske zveze, vendar je kupljeno z denarjem iz posebnega premoženja, je del posebnega premoženja.
Posebno premoženje so tudi premoženjske koristi, ki jih posameznik pridobi, ker mu je bila kršena osebna pravica, na primer odškodnina, ki jo je pridobil za pretrpljen strah, telesno bolečino ali kršenje moralne avtorske pravice. Kot posebno premoženje partnerja velja omeniti tudi štipendijo.
Družinski zakonik kot posebno vrsto posebnega premoženja omenja še osebno premoženje partnerjev. Gre za stvari manjše vrednosti, ki jih partner uporablja izključno za svojo osebno rabo. To so na primer oblačila ter zdravstveni in ortopedski pripomočki, ki služijo le uporabi ene osebe.
Glede upravljanja in razpolaganja s posebnim premoženjem velja načelo svobodnega in samostojnega upravljanja ter razpolaganja. Družinski zakonik pa pozna izjemo od tega načela in sicer v zvezi s stanovanjskim varstvom partnerja ob razvezi partnerske zveze; v primeru, da partner nima drugega primernega stanovanja in bi ob zavrnitvi zahteve lahko prišel v izjemno težak življenjski položaj zanj ali za otroke, lahko zahteva, da mu drug partner prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja.
Vsa pravila glede načina delitve premoženja partnerjev v sklenjeni partnerski zvezi, se smiselno uporabljajo za partnerje v nesklenjeni partnerski zvezi.
Viri:
- Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19);
- prof. dr. Novak B. (redaktor), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, 2019.
