Evropski parlament je z Resolucijo z dne 18. 12. 2019 opozoril, da sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani med drugim v Splošni deklaraciji človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentih OZN o človekovih pravicah, kot tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in s tem povezano sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Vse države članice Evropske unije so prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in pogodb Evropske unije glede spoštovanja, zagotavljanja, varstva in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic. Raziskave in poročila, kot sta Poročilo o temeljnih pravicah FRA iz leta 2019 in Poročilo Mavrična Evropa prav tako iz leta 2019 pa kažejo, da je javne diskriminacije in sovražnega govora proti LGBTI osebam v Evropski uniji vse več. Število kaznivih dejanj, storjenih zaradi sovraštva do LGBTI oseb se povečuje povsod v Evropski uniji, kljub temu, da ti napadi kršijo temeljne pravice LGBTI oseb pa so odzivi javnih organov prepogosto neustrezni.
Evropski parlament poudarja, da napadi na temeljne pravice LGBTI oseb resno ogrožajo spoštovanje temeljnih pravic Evropske unije in da so ti napadi pogosto povezani z napadi na pravice žensk in pravice manjšin. Evropski parlament opozarja, da ima sovražni govor javnih organov proti LGBTI osebam večji vpliv na upravičevanje preganjanja in diskriminacije omenjenih oseb in nasilja nad njimi v družbi kot celoti ter na ustvarjanje pogojev za navedeno. Obenem poudarja, da resno primanjkuje sistematično spremljanje, dokumentiranje in zbiranja podatkov v zvezi s sovraštvom in nasiljem nad LGBTI osebami ter da preveč kaznivih dejanj zaradi sovraštva proti LGBTI osebam ostane neprijavljenih, saj osebe ob prijavi tvegajo razkritje spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnih značilnosti in spolnega izraza česar se tega bojijo.
V veliki večini držav članic so vzpostavljeni pravni ukrepi proti diskriminaciji in nasilju, a je izvajanje teh ukrepov še vedno nezadostno, zaradi česar so LGBTI osebe izpostavljene kaznivim dejanjem iz sovraštva, sovražnemu govoru in diskriminaciji, zlasti na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in nastanitev. Spolna usmerjenost in spolna identiteta spadata v okvir posameznikove pravice do zasebnosti, zajamčene z mednarodnim, evropskim in nacionalnim pravom človekovih pravicah, zato bi morali javni organi spodbujati enakost in nediskriminacijo (kot je bilo to ugotovljeno tudi v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice S. in Marper proti Združenemu kraljestvu).
Evropski parlament zato med drugim poziva Komisijo Evropske unije in države članice, naj poglobijo izmenjavo dobrih praks in okrepijo sodelovanje v boju proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji, transfobiji in drugim oblikam nestrpnosti. Komisijo poziva naj podpre programe usposabljanja organe kazenskega pregona, pravosodne organe in ustrezne agencije Evropske unije, da bi preprečili in obravnavali diskriminatorne prakse in kazniva dejanja iz sovraštva. Obenem poziva Komisijo in Svet Evropske unije, naj priznata, da so za oblikovanje politike na podlagi podatkov potrebni zanesljivi in primerljivi podatki o enakosti, ki dajejo pokazatelje diskriminacije in so razčlenjeni glede na vzroke za diskriminacijo.
Vir:
