Pravice interspolnih oseb in Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februar 2019

Krovna kategorija: Interspolne osebe

Interspolnost

Interspolne osebe se rodijo s telesnimi spolnimi značilnostmi, ki ne ustrezajo medicinskim ali družbenim normam za žensko ali moško telo. Odstopanje se lahko izraža v primarnih značilnostih, kot so notranji ali zunanji spolni organi, kromosomska in hormonska struktura in/ali sekundarnih značilnostih, kot so mišična masa, poraščenost in posameznikova postava. Po ocenah Združenih narodov na svetu živi več kot sto milijonov ljudi (1,7 % svetovne populacije), katerih spolne značilnosti se ne skladajo s tipično binarnimi predstavami o moških ali ženskih telesih.

Kršitve človekovih pravic

Na interspolni otrocih zelo pogosto opravljajo kirurške posege ali drugo obliko zdravljenja s katerimi “normalizirajo” izgled genitalij in za katere kirurgi ne morejo pridobiti osebne, predhodne, jasne in informirane privolitve. Ti posegi so z zdravstvenega vidika nepotrebni, gre za pohabljanje spolnih organov interspolnih oseb, ki povzročajo vseživljenjske posledice, kot so psihološke travme in telesne okvare. Ti posegi predstavljajo hud poseg v človekovo pravico do telesne avtonomije, integritete in zdravja.

O posegih se starši in/ali zakoniti skrbniki največkrat odločajo pod velikim pritiskom, poleg tega niso v celoti seznanjeni s posledicami, ki jih bo njihov otrok občutil vse življenje in posledično ne moremo govoriti o informirani privolitvi. Težave se kažejo tudi kasneje, saj veliko interspolnih oseb nima dostopa do svoje popolne zdravstvene kartoteke, zaradi česar se ne zavedajo svoje interspolnosti ali pa niso seznanjeni z zdravljenjem, ki so ga prestali.

Poleg tega so interspolne osebe pogosto izpostavljene nasilju in diskriminaciji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o pravicah interseksualnih oseb (2018/2878(RSP))

Evropski parlament med drugim:

  • poziva države članice, naj čimprej sprejmemo zakonodajo, ki prepoveduje zdravljenje in kirurške posege za normalizacijo spola (takšno zakonodajo že poznajo na Malti in na Portugalskem);
  • poudarja, da je treba interspolnim otrokom ter njihovim skrbnikom zagotoviti ustrezno svetovanje ter jih seznaniti z vsemi možnimi posledicami zdravljenja za normalizacijo spola;
  • poziva države članice, naj izboljšajo dostop do zdravstvenih kartotek za interspolne osebe in naj poskrbijo, da se pri dojenčkih in otrocih ne bodo opravljali nepotrebni zdravstveni ali kirurški posegi, da se zagotovi telesna nedotakljivost, samostojnost in samoopredelitev teh otrok;
  • poziva države članice, naj spolne značilnosti prepoznajo, kot osebno okoliščino, na podlagi katere je prepovedana diskriminacija.

Vir: