Družinski zakonik je v postopku posvojitve določene pristojnosti prenesel iz centrov za socialno delo (v nadaljevanju CSD) na sodišča.
Postopek posvojitve poteka v dveh fazah: 1. postopek ugotavljanja pogojev posvojitve, ki poteka pred centrom za socialno delo in 2. postopek odločanja pred sodiščem.
1. Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve:
Oseba pošlje pisno prijavo na CSD, kjer izrazi željo za posvojitev. CSD preveri, ali je oseba lahko posvojitelj_ica. Ugotavljanje primernosti ne sme trajati več kot 1 leto od vložitve prijave. Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) določa pogoje za posvojitev v členih 213–218, ti pa so naslednji:
- posvojiti se sme samo otrok (212. člen);
- otroka lahko skupaj posvojita samo zakonca ali zunajzakonska partnerja, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja (velja tudi za istospolno_ega partnerko_ja); otroka izjemoma lahko posvoji tudi ena oseba, ki ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, pa je to v korist otroka (213. člen);
- ni mogoče posvojiti sorodnice_ka v ravni vrsti, brata ali sestre, skrbnik_ca ne more posvojiti svoje_ga varovanke_ca, dokler traja skrbniško razmerje (214. člen);
- posvojitelj_ica je lahko le polnoletna oseba, ki je od otroka starejša vsaj 18 let (v določenih primerih je starostna razlika lahko manjša, če je takšna posvojitev v otrokovo korist); sodišče upošteva tudi mnenje otroka, če je le-ta sposoben razumeti pomen in posledice soglasja k posvojitvi, pa je za posvojitev potrebno tudi otrokovo soglasje (215. člen);
- ovire za posvojitev: posvojitelj ne more biti oseba: 1. ki ji je bila odvzeta starševska skrb (ali če živi s tako osebo), 2. ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje, telo ali spolno nedotakljivost, ki se preganja na predlog (ali če živi s tako osebo), 3. ki ni poslovno sposobna (215. člen);
- (217. člen ureja posvojitev s strani tujega državljana);
- posvoji se lahko samo otrok, katerega starši so privolili v posvojitev, katerega starši so neznani ali mrtvi (218. čleN).
Nadalje CSD poda strokovno mnenje, osebi pa podeli status kandidata_ke za posvojitev. Vpisana je v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelja, kjer so vpisani tudi podatki o otrocih, ki potrebujejo posvojitev. Vpis osebnih podatkov je smiseln, da se po načelu otrokove koristi otroku poišče najprimernejšo_ega posvojitelja_ico. Osebni podatki se hranijo še 5 let po pravnomočnosti sodne odločbe o posvojitvi, po preteku roka pa se anonimizirajo.
CSD s kandidatko_om sklene dogovor o pripravi za posvojitev. Izmed vseh kandidatk_ov izbere tisto_ega, ki ga oceni za najprimernejšo_ega, predlog za posvojitev pa pošlje na sodišče.
V primeru, da gre za posvojitev otroka partnerke_ja, partner_ka, prošnjo za posvojitev vloži neposredno na sodišču (brez predhodnega postopka na CSD). Sodišče odloči v nepravdnem postopku na podlagi mnenja CSD.
2. Postopek odločanja o posvojitvi:
Postopek odločanja o posvojitvi vodi sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče preveri, ali so izpolnjeni pogoji za posvojitev (212.–218. člen DZ) in ali je posvojitev v korist otroka.
Pravnomočno sodno odločbo sodišče v 15 dneh posreduje na CSD, ki vpiše podatke v centralno zbirko podatkov na področju posvojitev in na upravno enoto, ki posvojitev vpiše v matični register.
Viri:
- Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19,
- Novak, B., Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, Uradni list RS, 2017.
