| Krovna kategorija: Kazni in prekrški Pravno področje: Kazensko pravo Konkretna pravica/dolžnost: Pravica do najema zagovornika_ce, pritožbi v korist obdolženca_ke, zahtevi po rehabilitaciji umrle_ga partnerja_ke |
| Ali pravico lahko uveljavlja par v sklenjeni zakonski/partnerski zvezi? DA. Ali pravico lahko uveljavlja par v zunajzakonski skupnosti/nesklenjeni partnerski zvezi? DA. |
Kako uveljaviš pravico?
Pravice obdolženca_ke
Obdolženec_ka ima pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Obdolženca_ko je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico do zagovornika_ce in da je zagovornik_ca lahko navzoč_a pri njegovem/njenem zaslišanju.
Zagovornika_co smejo obdolžencu_ki najeti tudi njegov/njena zakoniti_a zastopnik_ca (npr. starši), zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni_a sorodnik_ca v ravni vrsti, posvojitelj_ica, posvojenec_ka, brat, sestra ali rejnik_ca. Prav tako lahko obdolžencu_ki zagovornika_co najame njegov/njena partner_ka v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi.
Za zagovornika_co se sme vzeti samo odvetnik_co (nadomešča ga/jo lahko odvetniški_a kandidat_ka). Pomembno je, da zagovornik_ca organu, pred katerim teče postopek, predloži pooblastilo. Obdolženec_ka lahko zagovornika_co pooblasti tudi ustno, kar se zabeleži v zapisniku pri organu, pred katerim teče postopek.
Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje
Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožba na višje sodišče.
Pritožbo v korist obdolženca_ke lahko vložijo obdolženec_ka oziroma njegov/njen zagovornik_ca, njegov/njen zakonec ali oseba, ki z obdolžencem živi v zunajzakonski skupnosti, partner_ka v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, krvni_a sorodnik_ca v ravni vrsti, zakoniti_a zastopnik_ca, posvojitelj, posvojenec_ka, brat, sestra ali rejnik_ca. Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj_ica postopka. Predlagatelj_ica se lahko pritoži tako v škodo kot v korist obdolženca_ke.
Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki niso last obdolženca_ke, se sme lastnik_ca predmetov na izrek o odvzemu predmetov pritožiti.
Zagovornik_ca, zakonec ali oseba, ki z obdolžencem živi v zunajzakonski skupnosti, partner_ka v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, krvni_a sorodnik_ca v ravni vrsti, zakoniti_a zastopnik_ca, posvojitelj_ica, posvojenec_ka, brat, sestra ali rejnik_ca obdolženca_ke lahko vložijo pritožbo tudi brez posebnega dovoljenja obdolženca_ke, vendar ne proti njegovi/njeni volji. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obdolžencu_ki oziroma njegovemu/njenemu zagovorniku_ci.
Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so jim bile izrečene globe.
Objava v sredstvih javnega obveščanja
Če je bil primer, na katerega se nanaša neupravičen izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto dobro ime te osebe, na njeno zahtevo sodišče, ki je o prekršku odločalo, v časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja objavi sporočilo o odločbi, iz katere izhaja neupravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa.
Če primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, sodišče na zahtevo te osebe tako sporočilo pošlje njenemu/njeni delodajalcu_ki.
Po smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti, ter partner_ka v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi. Zahteva je dovoljena tudi, če ni zahtevana povrnitev škode.
Zahtevo je treba podati v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi postopka pri sodišču, ki je vodilo postopek o prekršku na prvi stopnji.
Pravna podlaga (zakon):
Zakon o prekrških (ZP-1) (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16).
Pravna podlaga (določila):
90. člen, 150. člen, 196. člen Zakona o prekrških (ZP-1).
