Dedovanje po umrlem_i partnerju_ici

Partnerstvo / dedovanje
Krovna kategorija: Partnerstvo
Pravno področje: Dedno pravo
Ali pravico lahko uveljavlja par v sklenjeni partnerski zvezi? DA. 
Po Zakonu o partnerski zvezi (ZPZ) so pravice partnerjev_ic v sklenjeni partnerski zvezi na področju dedovanja po umrlem_i partnerju_ici izenačene s pravicami zakoncev v zakonski zvezi.
Ali pravico lahko uveljavlja par v nesklenjeni partnerski zvezi? DA. 
Po Zakonu o partnerski zvezi (ZPZ) so pravice partnerjev_ic v nesklenjeni partnerski zvezi na področju dedovanja po umrlem_i partnerju_ici izenačene s pravicami partnerjev v zunajzakonski skupnosti.

Kako uveljaviš pravico?

Kakšna so pravila dedovanja?

Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju (ZD).

ZD dediče razvršča v tri dedne razrede. Če umrli_a pred smrtjo ni napisal_a oporoke ali se je oporočni_a dedič_nja odpovedal_a dedovanju, dedujejo njegovi_ni (oporočne_ga dedinje_ča) zakonski dediči_nje.

Najprej dedujejo dediči_nje prvega reda. Če teh ni, dedujejo dediči_nje drugega razreda, če ni teh, dedujejo dediči_nje tretjega reda Če ni tudi dedičev_nj tretjega razreda, potem deduje država.

Dediči_nje so v dedne razrede razvrščeni_e glede na to, v kakšnem razmerju so bili_e z umrlim_o. Pri tem je treba omeniti, da ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo in da je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo.

V prvi dedni red spadajo zapustnikovi_čini potomci_ke, posvojenci_ke in njihovi_e potomci_ke, zapustnikov_čin zakonec oz. zunajzakonski_ka partner_ka ter partner_ka v sklenjeni partnerski zvezi oz. partner_ka v nesklenjeni partnerski zvezi. Vsi dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik_ca ni imel_a otrok, zakonec oz. partner_ka ne deduje vsega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.

V drugi dedni red spadajo zapustnikovi_čini starši ali posvojitelji ter njihovi_ni potomci_ke (zapustnikovi_čeni bratje in sestre). Ti dedujejo polovico, zakonec oz. zunajzakonski_ka partner_ka ter partner_ka v sklenjeni partnerski zvezi oz. partner_ka v nesklenjeni partnerski zvezi pa deduje drugo polovico premoženja.

V tretji dedni red spadajo zapustnikovi_čeni stari starši in njihovi oz.njeni potomci_ke (zapustnikovi_čeni bratranci in sestrične).

Kako poteka dedovanje, če je umrli_a napisal_a oporoko?

Če zapustnik_ca pred smrtjo napiše oporoko, se premoženje razdeli tako, kot je zapisano v oporoki. Vedeti je treba, da nekateri dediči lahko zahtevajo nujni delež, četudi v sami oporoki ne podedujejo ničesar.

Kaj je nujno dedovanje?

Nujni dedni delež lahko zahteva dedič_nja, ki z oporoko ni podedoval_a ničesar, bi pa del zapustnikovega_činega premoženja podedoval_a, če oporoke ne bi bilo.

Nujni delež mora dedič_nja zahtevati in mu/ji ne pripada avtomatsko.

Kdo so nujni dediči_nje?

Nujni dediči_nje so pokojnikovi_čeni potomci_ke, njegovi/njeni posvojenci_ke in njihovi/njeni potomci_ke (vnuki_nje), njegovi/njeni starši, zakonec ali zunajzakonski_a partner_ka in njegov/njen partner_ka v sklenjeni partnerski zvezi ali partner_ka v nesklenjeni partnerski zvezi.

Stari starši ter bratje in sestre pokojnika_ce so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Osebe so nujni dediči_nje, če so po zakonitem dednem redu upravičeni_e dedovati.

Koliko znaša nujni delež?

Nujni delež potomk_cev, posvojenk_cev in njihovih potomk_cev (vnukov_inj), zakonca ali zunajzakonskega partnerja_ke ter partnerja_ke v sklenjeni partnerski zvezi ali partnerja_ke v nesklenjeni partnerski zvezi znaša polovico zakonskega deleža, za ostale nujne dediča_nje pa nujni delež znaša tretjino zakonskega deleža.

Če bi dediču_nji po zakonu denimo pripadla polovica premoženja, njegov/njen nujni delež znaša četrtino premoženja.

Kakšne davke plačajo dediči_nje?

Po zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) je davka oproščena dediščina, ki jo podeduje dedič_nja prvega dednega reda (to so potomci_ke, zakonec oz. partner_ka v zunajzakonski skupnosti, partner_ka v sklenjeni partnerski zvezi oz. partner_ka v nesklenjeni partnerski zvezi) oziroma dedič_nja, ki je izenačen_a z dedičem_njo prvega dednega reda (to so zet, snaha, pastorek, pastorka).

Ali dedič_nja podeduje tudi zapustnikove_čine dolgove?

Da, vendar le do višine podedovanega premoženja. Dedič_nja dolgov ne podeduje, če se dedovanju odpove.

Kako se dedič_nja odpove dedovanju?

Dedič_nja se dedovanju ne more odpovedati, če je z zapuščino ali delom zapuščine že razpolagal_a (določeno stvar že prodal_a, jo zamenjal_a ipd.), razen če je v zapuščino posegel_a, da bi jo ohranil_a ali ker je izvedel_a ukrepe tekoče uprave.

Prav tako ni mogoča delna odpoved dediščini. Dedič_nja se lahko odpove vsemu delu, ki mu pripada, ali pa prevzame ves del.

Dedič_nja izjave o odpovedi dediščini kasneje ne more preklicati!

Dedič_nja se dedovanju odpove bodisi na zapuščinski razpravi ali pa na sodišče pošlje odpoved v pisni obliki.

Bodoči_a dedič_nja se lahko odpove dedovanju tudi pred zapustnikovo_čino smrtjo, za kar mora podpisati sporazum z zapustnikom_co v obliki notarskega zapisa.

Kaj je vstopna pravica dediča_nje?

Če dedič_nja umre pred svojimi otroki, si ti njegov/njen del razdelijo in tako vstopijo v dedovanje.

Primer: Oseba A ima dva sinova. Eden izmed sinov ima dve hčerki in umre pred osebo A. Ko bo umrla oseba A, bo polovico podedoval njegov še živi sin, drugo polovico pa si bosta razdelili hčerki umrlega sina. Če bi pred osebo A umrla tudi katera izmed hčerk, bi njen del podedovali njeni morebitni otroci itd.

Pravna podlaga (zakon)