DIKE
Projekt opolnomočenja LGBT-oseb in nevladnih organizacij za odpravljanje sistemske in strukturne diskriminacije istospolno usmerjenih oseb, krepitev aktivnega državljanstva, vladavine prava, demokracije in socialne pravičnosti.
IZVAJALCI PROJEKTA
Koordinator: Društvo informacijski center Legebitra
Partnerji projekta:
- Zavod za kulturo raznolikosti Open,
- Mirovni inštitut,
- Zagovornik načela enakosti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Inštitut za pravno raziskovanje, izobraževanje in svetovanje ter
- Landsforeningen for lesbisk og homofil frigjøring (LLH, Oslo).
Projekt je podprt s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014.
VSEBINSKI SKLOPI PROJEKTA
Projekt naslavlja 6 problemov, s katerimi se v dolgoletnih prizadevanjih za enakost pred zakonom soočajo LGBT-skupnost, nevladne organizacije ter aktivistke in aktivisti.
1. Fragmentarno poznavanje diskriminacije LGBT-oseb v nacionalnem zakonskem korpusu
Za potrebe izboljšav zakonodaje je LGBT-skupnost v zadnjih 25. letih identificirala vrsto zakonskih (podzakonskih) aktov, ki LGBT-osebe, pare in družine potiskajo v pravno neenak položaj v primerjavi z ostalimi. Zaradi pomanjkanja resursov nam do začetka projekta ni uspelo celoviteje pregledati zakonodajega korpusa in sestaviti popolnejšega in bolj sistematičnega pregleda diskriminatorne zakonodaje, prav tako takega pregleda do zdaj ni zagotovila država.
Rešitev:
Analiza relevantnih področij zakonodaje.
2. Pravna podinformiranost LGBT-oseb (o zagotovljenih pravicah in uzakonjeni diskriminaciji)
Izkušnje na področju vrstniškega svetovanja LGBT-osebam v stiski nas utrjujejo v prepričanju, da so slednje izrazito podinformirane glede zagotovljenih pravic, kot tudi glede protiustavnosti v nacionalni zakonodaji. Pravna podinformiranost znižuje raven socialne varnosti LGBT-oseb, zato jo je, še zlasti v luči zakonodajnih izboljšav, nujno zmanjšati.
Rešitev:
Raziskava razsežnosti pravne podinformiranosti in razlogov za pravno pasivnost LGBT-oseb.
Fokusirana informacijska kampanja za dvig informiranosti in pravne aktivnosti LGBT-oseb (LGBT pravice).
3. Pravna pasivnost LGBT-oseb in nevladnih organizacij
Raziskovanje diskriminacije istospolno usmerjenih (Magić, 2008, n=149) v okviru projekta Povej naprej! je pokazalo, da je 68 % vprašanih že bilo žrtev diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Od teh jih kar 92 % diskriminacije in nasilja ni prijavilo policiji. Tudi sicer se LGBT-osebe pri nas v primerih nasilja in diskriminacije pravnih sredstev redko poslužujejo in to kljub temu, da so na sodiščih pogosto uspešni. Litigacija (doseganje pravic po pravni poti) ni samo učinkovit instrument za udejanjanje zagotovljenih pravic in odpravljanje diskriminacije, ustvarjanje pravne prakse je namreč odločilno za krepitev aktivnega državljanstva, vladavine prava, demokracije in socialne pravičnosti.
Rešitev:
Raziskava razsežnosti pravne podinformiranosti in razlogov za pravno pasivnost LGBT-oseb.
Fokusirana informacijska kampanja za dvig informiranosti in pravne aktivnosti LGBT-oseb.
4. odsotnost sistemske in trajnostne pravne podpore in pomoči LGBT-osebam
LGBT-osebe, registrirani in neregistrirani istospolni pari in družine, se v svojem vsakdanjem življenju (npr. pri uveljavljanju pravic iz družinskih razmerij) pogosto soočajo z diskriminatornostjo zakonodaje, diskriminatornim odnosom državnih uslužbencev, zdravstvenih delavcev, pa tudi z različnimi oblikami homofobnega in transfobnega nasilja. Pri tem so prepuščeni samim sebi, saj ne nevladne organizacije s področja LGBT niti država ne zagotavljajo sistema pravne podpore in pomoči, te posebej ranljive skupine.
Rešitev:
Trajnostna certificirana mreža specializiranih, LGBT-osebam prijaznih odvetnic in odvetnikov.
Trajnostni sistem vrstniškega pravnega svetovanja.
5. Odsotnost sistemskega monitoringa (zakonodajnih sprememb in primerov diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete)
Od sprejema Zakona o registraciji istospolnih partnerstev (ZRIPS, 2005) zakonodajalec kot družinske člane pogosto priznava tudi registrirane istospolne partnerje, s čimer v duhu odločb Ustavnega sodišča postopoma odpravlja institucionalno diskriminacijo istospolnih parov. Pravne strokovnjaki so opazili, da takšno priznavanje pogosto ni dosledno, da je velikokrat arbitrarno in strokovno pomanjkljivo. Da bi preprečili tovrstno fragmentarno odpravljanje neustavnosti, je nujno vzpostaviti sistem monitoringa zakonodajnih sprememb
V 30-letni zgodovini LGBT-gibanja se je le malo projektov ukvarjalo s sistematičnimm monitoringom kršitev pravic LGBT-oseb (Povej naprej!, 2007-2008, Legebitra, Roza alarm, od 2008 dalje, Škuc LL). Podatki raziskav kažejo, da se istospolno usmerjeni pri nas pogosto soočajo z nasiljem in diskriminacijo. Pogostost izkustva homofobnega in transfobnega nasilja narekuje potrebo po vzpostavitvi trajnostno naravnanega sistema monitoringa.
Rešitev:
Trajnostni sistem monitoringa sprememb zakonodaje.
Trajnostni sistem monitoringa kršitev pravic LGBT-oseb.
6. Šibko socialno partnerstvo med LGBT NVO in državo
Od oblikovanja prve delovne skupine za pripravo nove zakonodajo s področja istospolnih partnerskih razmerij leta 1997 do sprejemanja Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2015) je država z LGBT NVO oblikovala ohlapno socialno partnerstvo. Država tako strokovnjakinje in strokovnjake iz LGBT NVO k dialogu vabi predvsem takrat, ko spreminja zakonodajo s področja istospolnih partnerstev, za potrebe ostalih zakonodajnih sprememb, ki zadevajo LGBT, pa LGBT-civilne družbe ne vključuje dosledno. Za bolj učinkovito uresničevanje ustavnih načel nedisrkiminatornosti v zakonodaji je potrebno razviti tesnejše in bolj trajnostno socialno partnerstvo med državo in LGBT NVO.
Rešitev:
Serija aktivnosti za krepitev socialnega partnerstva z relevantnimi deležniki (aktivistke in aktivisti za človekove pravice LGBT-oseb, nevladne organizacije LGBT, ostalimi nevladnimi organizacijami, državnimi institucijami na lokalni in nacionalni ravni, akademsko sfero …).
Kaj je Dike?
Dike (tudi Dika, grško Δίκη) je v grški mitologiji boginja človeške pravice.
