O SVETOVALNICI

Pravna svetovalnica LGBT deluje od marca 2015 in je namenjena brezplačnemu pravemu svetovanju za LGBT osebe, pare in njihove družine. Združuje prvine klasičnega koncepta vrstniškega svetovanja (angl. peer-to-peer) in koncept pravne klinike oz. pravne svetovalnice kot sodobnega načina izobraževanja pravnic_kov, v jedru katerega je vključevanje študentk_ov v praktično delo.

   


 

KDO

Delo Pravne svetovalnice LGBT poteka pod vodstvom koordinatorja doc. dr. Tilna Štajnpihlerja Božiča in mentorice as. dr. Mojce Zadravec (ob pomoči projektnega sodelavca as. Luke Mišiča), in sicer kot del Pravne svetovalnice za varstvo pred diskriminacijo, ki se na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvaja kot uradno potrjena oziroma akreditirana obštudijska dejavnost pri Univerzi v Ljubljani. Društvo informacijski center Legebitra pa nudi institucionalni okvir za delovanje Pravne svetovalnice LGBT. Koordinatorka pri Društvu Legebitra je Eva Gračanin

Svetovalke_ci so dodiplomski in podiplomski študentke_i Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so bile_i predhodno posebej usposobljene_i za svetovalno delo v zvezi s pravnim položajem LGBT-oseb, parov ter njihovih družin in uveljavljanjem pravnega varstva pred diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza. Delo opravljajo prostovoljno.

Trenutno ekipo svetovalk_cev pri Pravni svetovalnici LGBT sestavljajo (po abecednem vrstnem redu):

  • Domen Vajkard Kilar Pahernik,
  • Tanja Lukan in
  • Valentina Sergaš.

Prvo ekipo svetovalnice, ki je delovala od februarja 2015 do marca 2016 so sestavljali_e (po abecednem vrstnem redu):

Veronika Borec, Miha Bregač, Katarina Emeršič, Ana Hergouth, Maša Jeričević, Nina Krajnc, Luka Mišič, Ana Pogačar, Žiga Urankar in Simona Zupančič.

Drugo ekipo svetovalnice, ki je delo opravljala od marca 2016 do novembra 2016, so sestavljali_e (po abecednem vrstnem redu):

Maja Činč, Jasmina Čuk, Miha Frelih, Metka Kuhar, Barbara Remic, Mirjam Sedeljšak, Jana Šteblaj.

Tretjo ekipo svetovalnice, ki je opravljala delo v študijskem letu 2016/17, so sestavljale_i (po abecednem vrstnem redu): 

Nika Bobek, Petra Brvar, Sara Horvat, Anja Kranjc, Nadja Mićić, Nika Stroligo Urankar, Nejc Urankar in Miha Zaletel.

Vsem omenjenim študentkam_om se iskreno zahvaljujemo za odlično opravljeno delo in jim želimo veliko uspehov pri študiju in v karieri.

 


KAJ LAHKO PRIČAKUJETE OD PRAVNE SVETOVALNICE LGBT

Svetovalke_ci:

  • posredujejo osnovne informacije o pravnem položaju in pravicah LGBT-oseb, parov in njihovih družin,
  • nudijo splošne usmeritve za uveljavljanje pravnega varstva glede diskriminacije,
  • dajejo mnenja h konkretnim osnutkom vlog za uveljavljanje pravic, ki jih pripravijo uporabniki sami …
  • NE sodelujejo neposredno v konkretnih pravnih postopkih in
  • uporabnikov NE morejo zastopati pred sodišči, upravnimi organi ali drugimi organizacijami.

Več v Izjavi o omejitvi odgovornosti.


KONTAKT

E-pošta: [email protected]

Osebni kontakt: Samo po predhodnem dogovoru.


SLOVAR IZRAZOV

Diskriminacija je manj ugodno obravnavanje osebe ali skupine v primerjavi z neko drugo zaradi osebne okoliščine.

Med odkrite oblike diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti uvrščamo:

  • širjenje homofobije in predsodkov
  • zasmehovanje in šikaniranje
  • sovražni govor
  • širjenje in vzbujanje nestrpnosti
  • psihično nadlegovanje in nasilje
  • fizično nadlegovanje in nasilje
  • seksualno nadlegovanje in nasilje
  • javno razkritje homoseksualne identitete posameznika proti njegovi volji
  • odklonilna ali sovražna stališča verstev in verskih institucij

Med prikrite oblike diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti uvrščamo:

  • legalizirana diskriminacija na nivoju države ali z vednostjo države
  • neukrepanje pristojnih državnih služb
  • ohranjanje neenakosti v zakonodaji
  • vsiljenja in normativna heteroseksualnost
  • družbeni heteroseksizem
  • medikalizacija, zdravljenje ali prisilno zdravljenje homoseksualnosti
  • navidezno nevtralno novinarstvo s pristopom pro et contra.

Za neposredno diskriminacijo gre, ko je oseba zaradi določene osebne okoliščine neposredno obravnavana manj ugodno kot druga oseba, za katero ni značilna ta osebna okoliščina.

Primer: v razpisu za delo je zahtevan ženski spol za delovno mesto tajnice, čeprav narava dela ni takšna, da bi ga lahko opravljale le kandidatke ženskega spola.

Za posredno diskriminacijo gre, ko se izkaže, da imajo navidez nevtralni kriteriji ali merila diskriminatoren vpliv na določene ljudi ali skupine.

Primer: zahteva po odličnem znanju slovenščine za delovno mesto gradbenega delavca oz. delavke, čeprav odlično znanje slovenskega jezika ni ključno za opravljanje dela. Tako so tujci ali pripadniki jezikovnih in etničnih manjšin posredno postavljeni v neenakopraven položaj.

Do diskriminacije preko povezave pride, ko je oseba manj ugodno obravnavana, zato ker je povezana z drugo osebo, ki ima določeno osebno okoliščino, zaradi katere je posredno ali neposredno diskriminirana.

Primer: mama lezbijke je na delovnem mestu diskriminirana zaradi spolne usmerjenosti svoje hčerke.

Nadlegovanje je neprimerno ravnanje, ki vključuje zmerjanje, šikaniranje, zbijanje šal ali podajanje neprijetnih opazk na račun neke osebne okoliščine.

Primer: sodelavec govori šale na račun homoseksualcev; če se pri žrtvi vzbudijo ponižujoča in žaljiva občutja, se to šteje kot nadlegovanje, čeprav druge osebe takšna šala ne bi zmotila.

Homofobija je neracionalen strah pred istospolno usmerjenostjo ter lezbijkami, geji in biseksualci ter odpor do njih, ki temelji na predsodkih.

Mobing je zloraba na delovnem mestu, ki vključije ponavljajoča se neetična dejanja, ki vključujejo nasilje, sovražno komunikacijo zasmehovanje, zatiranje in druga podobna dejanja.

Do viktimizacije pride, ko je oseba izpostavljena negativnim posledicam, zaradi ukrepanja proti diskriminaciji.