ZAKON O PARTNERSKI ZVEZI

Petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije je začel veljati Zakon o partnerski zvezi (Ur.l. RS, št. 33/2016) t.j. 24. maja 2016 in se bo začel uporabljati čez devet mesecv t.j. 24. februarja 2017. Zakon na novo ureja življensko skupnost dveh oseb istega spola, predvsem pa odpravlja protisustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo v treh Odločbah (U-I.425/06 z dne 2.7.2009, U-I-212/10 z dne 14.3.2013 in U-I-255/13 z dne 18.2.2016). Z uveljavitvijo tega zakona Zakon o registraciji istospolne partnerske skuposti (ZRIPS, Ur.l. RS. št. 65/2005) preneha veljati.

Besedilo zakona

 

ZAKON O PARTNERSKI ZVEZI

Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) na novo ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. Zakon se približuje popolni izenačitvi pravic z raznospolnimi pari vendar z odsotnostjo možnosti, da partnerja ali partnerici skupaj posvojita otroka ter upravičenosti do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ker pa je je potrebno  določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje istospolno usmerjenih oseb, nujno izenačiti, je ZPZ po mojem mnenju tisti še sprejemljivi minimum.
V primerjavi z zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ZPZ drugače poimenjuje skupno življenje dveh oseb istega spola. Beseda zveza je tista, ki odraža vsebino tega razmerja (SSKJ zvezo med drugim opredeli kot tisto, kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje in spoznavanje, pa tudi kot odnos med dvema človekoma, ki je prijateljska, prisrčna, nezakonita, homoseksualna, ljubezenska, krvna, sorodstvena itd.). Nadalje ZPZ za formalizacijo razmerja dveh oseb istega spola uporablja izraz sklenitev partnerske zveze. Sklenitev pomeni izrazitev soglasja narediti kaj, kar koga povezuje s kom drugim. In prav to je bistvo sklenitve tako partnerske kot zakonske zveze (izraz registracija, ki ga uporablja ZRIPS pomeni vpisati v register (avtomobil, obrt, podjetje, zapisati, na določen način  pokazati zaznavanje določenega dejstvo, na kratko opisati, poročati o čem, zaznati, opaziti), kar napotuje na odnos človeka do stvari, ne pa na razmerja med ljudmi).

ZPZ se pri obliki sklenitve partnerske zveze v celoti sklicuje in navezuje na ZZZDR (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1); Ur.l. RS, št. 69/2004). Nobenega razloga ni, ki bi utemeljeval različnost postopka za sklenitev zveze med dvema človekoma, ne glede na njun spol. Tudi ustavno sodišče  je v zadnji svoji odločbi (U-I-255/13 z dne 18.2.2016), ko je presojalo skladnost ZRIPS z Ustavo ugotovilo, da ni podlage za različnost postopka. Z izenačitvijo postopkov sklenitve partnerske in zakonske zveze je torej odpravljena ena od ugotovljenih neskladnosti ZRIPS z ustavo, istospolno usmerjenim osebam pa povrnjeno vsaj nekaj  osnovnega človeškega dostojanstva.

Zakon napotuje na uporabo ZZZDR tako glede pogojev za sklenitev partnerske zveze, njeno veljavnost oz. neveljavnost in prenehanje. S tem je prenesena pristojnost odločanja o prenehanju zveze med istospolnima partnerjema iz upravne v sodno pristojnost in s tem enako  varstvo pravic, ki izhajajo iz tega razmerja. 

Zelo pomemben je 3. člen ZPZ, ki priznava pravne posledice neformalni partnerski zvezi in jo dejansko izenačuje z zunajzakonsko zvezo po ZZZDR. S tem dobijo zaščito vse dalj časa trajajoče partnerske zveze, ki so bile do sedaj brez vsake pravne zaščite, tako med partnerjema kot nasproti državi, ker niso mogli uveljavljati nekaterih pravic. Pred sprejetjem ZPZ je bila največja diskriminacija na področju socialnega varstva, ker partnerja v neregistrirani partnerski skupnosti, ponekod pa tudi registrirana partnerja nista bila razumljena kot ožja družinska člana. Iz tega je izhajala večina diskriminacije na področju pravic in dolžnosti istospolnih parov.  Z uveljavitvijo ZPZ bodo istospolno usmerjeni pari pridobili širok korpus pravic in obveznosti, kateri je podrobno opisan v sistemski analizi Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji (Barbara Rajgelj: Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstev  v Sloveniji; Zavod za kulturo raznolikosti Open, Ljubljana 2015).

Bistvene pravica, ki jih bodo istospolni pari pridobili po začetku uporabe ZPZ:
•    Pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju v primeru brezposelnosti
•    Pravica do odsotnosti z dela in nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana 
•    Pravica do odločanja glede zdravljenja partnerja in informiranje o partnerjevem zdravstvenem stanju bo po novem veljala tudi za nesklenjeno partnersko zvezo
•    Pravica do odškodnine za smrt ali težko invalidnost partnerja 
•    Oprostitev dolžnosti pričanja in izpovedi zoper bližnje
•    V primeru smrti partnerja ima po novem o pogrebu in pogrebni svečanosti pravico odločati njegov partner
•    Pridobitev državljanstva na podlagi naturalizacije 
•    Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi smrti partnerja in osebnih okoliščin po novem velja tako za nesklenjeno kot tudi sklenjeno partnersko zvezo. 
•    Pravica do vdovske pokojnine velja tudi za neregistrirane partnerske zveze.
•    Najemna pravica na stanovanju
•    V primeru brezposelnosti partnerja lahko drugi partner ga uveljavlja kot vzdrževanega družinskega član pri dohodninski olajšavi.

BESEDA O UGOVORU VESTI

V povezavi s sklenitvijo partnerske zveze se velikokrat pojavlja vprašnaje ugovora vesti. 
V 46. členu Ustave je ugovor vesti natančno defineran. Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. Poleg tega je potrebno dodati, da je ESČP v primeru Bayatyan proti Armeniji zapisalo, da se 9. člen EKČP izrecno ne nanaša na pravico do ugovora vesti. Vendar pa ESČP meni, da se ta pravica lahko nanaša na služenje v vojski kjer pride do konflikta obveznosti služenja v vojski in posameznikove vesti, globokega verskega ali drugega prepričanja. Vendar pa je potrebno vsakršen ugovor reševati v luči posameznega primera. Podobno je zastavljen že omenjeni 46. člen Ustave, ki dovoljuje ugovor vesti, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. Glede na to, da je sklenitev partnerske zveze pravica, na podlagi sklenjene partnerske zveze pa partnerja pridobita temeljne človekove pravice, bi ugovor vesti matičarja grobo omejeval pravice in svoboščine drugih oseb. Pri ugovoru vesti posameznik ravna zgolj v skladu s svojo osebno moralo in se s ne sklicuje na večinski občutek za pravičnost ali kako drugo občo vrednoto, kajti ugovor vesti ni izraz nekih splošnih političnih načel in zahtev (Miro Cerar: Pravnikov mozaik; Ugovor vesti - pravica ali dolžnost? str. 150; GV Založba, Ljubljana 2007).

SKLEP

Posameznikova vključenost v družbo je tista, ki zaznamuje možnost dostopa do različnih kategorij pravic, potrebnih za razvoj osebnosti v zasebni in družbeni sferi. Zakon o partnerski zvezi je podlaga za širok korpus pravic in obveznosti, ki so kamenček v mozaiku izgradnje enakopravne in vključujoče družbe. ZPZ je torej uredil pretežni del partnerskih in družinskih zadev. To je tematika, ki po mojem mnenju ustavnopravno ne bi smela biti predmet morebitnega referendumskega odločanja, saj bi tako kot pravi dr. Teršek (dr. Andraž Teršek: Pravna ignoranca škodi, Kritika pravne prakse; Primer: Proti diskriminaciji homoseksualcev str. 179, Univerzitetna založba Annales, Koper 2015) argumenti v referendumski kampanji temeljili na čustvenih, ideoloških in devnopolitičnih vzgibih, na osebnih verovanjih in institucionaliziranih dogmah, bistveno manj pa na strokovnih ali znanstvenih dognanjih ali refleksijah.

 

Analizo ZPZ je pripravil Miha Istenič. Objavljena je bila v Pravni praksi, 2016⁄25-26.