Krovna kategorija: Zaposlitev

Pravno področje: Delovno pravo

Na delovnem mestu sem bil_a odpuščen_a ali diskriminiran_a zaradi svoje spolne usmerjenosti.

Konkretna pravica/dolžnost: Prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju.

Ali pravico lahko uveljavlja par v sklenjeni partnerski zvezi? Pravica velja ne glede na partnerstvo. Delovna zakonodaja izrecno določa spolno usmerjenost kot osebno okoliščino, na podlagi katere je prepovedana posredna ali neposredna diskriminacija. To pomeni, da delodajalec_ka kandidata ali kandidatko ne sme favorizirati na podlagi njegove spolne usmerjenosti. Ta tudi ne sme biti podlaga za odpustitev ali kakršnokoli drugo diskriminacijo na delovnem mestu.

Ali pravico lahko uveljavlja par v nesklenjeni partnerski zvezi? Pravica velja ne glede na partnerstvo.

Kako uveljaviš pravico?

V primeru odpustitve ali diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti obstaja več možnosti za ukrepanje.

1.

Prva možnost je uveljavljanje sodnega varstva po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pred pristojnim delovnim sodiščem, pred katerim lahko zahtevate tudi odškodnino. Če delavec_ka meni, da delodajalec_ka krši_la prepoved diskriminacije, ima pravico najprej pisno zahtevati, da delodajalec_ka kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec_ka v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca_ke ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec_ka v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca_ke zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če delavec_ka meni, da je bil odpuščen_a zaradi svoje spolne usmerjenosti, lahko sodno varstvo zahteva neposredno v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel_a za kršitev pravice. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi diskriminacije je neveljavna.

Pomembno je, da v tovrstnih postopkih velja t. i. deljeno oziroma obrnjeno dokazno breme, ki olajšuje uveljavljanje vaših pravic. To pomeni, da je načeloma delodajalec_ka tisi, ki mora dokazati, da do diskriminacije ni prišlo, vi pa morate pred tem izkazati le dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.

Pomembno je tudi pravilo, ki delodajalcu_ki prepoveduje izvajanje kakršnih koli povračilnih ukrepov. To pomeni, da tudi osebe, ki morda pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.

2.

V skladu z novim Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) lahko diskriminirane osebe s posebno tožbo v sodnem postopku zahtevajo tudi prenehanje diskriminacije, izplačilo nadomestila zaradi diskriminacije oziroma objavo sodbe v medijih. Za razlike od uveljavljanja odškodnine po ZDR-1 v primeru uveljavljanja nadomestila zaradi diskriminacije po ZVarD ni treba izkazovati vseh predpostavk za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, temveč le obstoj diskriminatornega ravnanja (potencialnega) delodajalca, kar lahko za vas pomeni bolj učinkovito (enostavno) pot do zadoščenja.

3.

Če mu/ji delodajalec_ka ni zagotavljal_a enake obravnave v skladu s prepovedjo diskriminacije po ZDR-1, ima delavec_ka tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem izstopa iz nevzdržnega delovnega razmerja. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec_ka delodajalca_ko pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat_ico za delo. Če delodajalec_ka v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec_ka izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V tem primeru je delavec_ka upravičen_a do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, prav tako pa lahko pridobi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.

4.

Če se obrnete neposredno na Inšpektorat RS za delo in ta na podlagi vaše prijave ugotovi kršitev načela prepovedi diskriminacije, lahko delodajalcu_ki izreče ustrezen ukrep oziroma sankcijo za prekršek v obliki globe. Ta postopek je za vas brezplačen.

5.

Prijavo lahko podate tudi pri zagovorniku_ci načela enakosti, ki med drugim opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora nad uveljavljanjem ZVarD. V okviru te pristojnosti lahko pri zagovorniku_ci vložite predlog za obravnavo svojega primera. Tudi ta postopek je za vas brezplačen. Zagovornik_ca bo na podlagi vaše pobude začel poseben postopek ugotavljanja kršitve prepovedi diskriminacije. Poleg tega zagovornik_ca zagotavlja tudi neodvisno pomoč diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic, povezanih z varstvom pred diskriminacijo, v smislu svetovanja in pravne pomoči v drugih upravnih in sodnih postopkih. To pomeni, da vam lahko zagovornik_ca priskoči na pomoč tudi pri sodnem ali inšpekcijskem postopku, torej drugih dveh možnostih za pravno ukrepanje, ki smo ju opisali zgoraj, če se za katero koli od njiju odločite.

6.

Posebna možnost za ukrepanje v primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tudi vložitev kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika. Kazensko ovadbo vložite na policiji, ki bo prevzela zadevo. Če bo zbranih dovolj informacij, bo ovadbo posredovala tožilstvu, to pa bo zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, če bo ugotovilo utemeljen sum obstoja kaznivega dejanja. Kot žrtvi vam v samem kazenskem postopku ne bo treba sodelovati, razen če vas pokličejo za pričo. Poleg tega za vas ne bodo nastali nobeni stroški, saj niste stranka v postopku. Stranka postanete le v primeru, če se državni_ tožilec_ka odloči umakniti obtožbo zaradi pomanjkanja dokazov in želite nato sami prevzeti pregon zoper storilca.

Pravna podlaga (zakoni):